Pogosta vprašanja

Kdaj mora delodajalec usposabljati delavce?

Ob sklenitvi delovnega razmerja mora delodajalec delavca usposobiti za varno opravljanje dela. Prav tako mu mora ustrezno izobraževanje nuditi ob razporeditvi na drugo delovno mesto, ob uvajanju nove tehnologije in novih sredstev za delo, ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu.

Preverjati mora tudi potrebne preizkuse teoretične in praktične usposobljenosti za varno delo, ki jih opravlja na delovnem mestu. Za delavce ki delajo na delovnih mestih, kjer so poškodbe pogostejše, pa mora občasne preizkuse izvajati vsaki dve leti.

Usposabljanje mora biti za uslužbence brezplačno in potekati v njihovem delovnem času. Opraviti ga mora tudi podjetnik oziroma delodajalec sam in vsi honorarno zaposleni, vključujoč študente in dijake.

S katerimi ukrepi mora delodajalec zagotavljati varnost?

Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu z naslednjimi ukrepi:

  • poveri opravljanje nalog varnosti pri delu strokovnemu delavcu, naloge varovanja zdravja pri delu pa pooblaščenemu zdravniku;
  • sprejme ukrepe za zagotavljanje požarnega varstva v skladu s posebnimi predpisi;
  • sprejme ukrepe za zagotavljanje prve pomoči in evakuacije v primeru ogroženosti;
  • obvešča delavce o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za poškodbe in zdravstvene okvare, ki so povezane z njimi, ter izdaja navodila za varno delo;
  • usposablja delavce za varno delo;
  • zagotavlja delavcem sredstva in opremo za osebno varnost pri delu in njihovo uporabo, če sredstvo za delo in delovno okolje, kljub varnostnim ukrepom, ne zagotavlja varnosti in zdravja pri delu;
  • zagotavlja periodične preiskave delovnega okolja in periodične preglede in preizkuse delovne opreme;
  • zagotavlja zdravstvene preglede delavcev.

Katere evidence in poročila mora delodajalec voditi?

Delodajalec mora voditi evidenco o:

  • periodičnih preiskavah kemičnih, fizikalnih in bioloških škodljivostih;
  • periodičnih preizkusih in pregledih delovne opreme;
  • preizkusih in pregledih sredstev in opreme za osebno varnost pri delu;
  • opravljenem usposabljanju za varno delo in preizkusih praktičnega znanja;
  • posebnih zdravstvenih zahtevah iz 16. člena tega zakona;
  • preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev;
  • poškodbah pri delu, kolektivnih nezgodah, nevarnih pojavih, ugotovljenih poklicnih boleznih in o boleznih v zvezi z delom ter o njihovih vzrokih;
  • nevarnih snoveh, ki jih uporablja, če tako določajo posebni predpisi.

Kaj je težja poškodba pri delu?

Pojem težje poškodbe pri delu je še vedno definiran v Navodilu o načinu prijavljanja in raziskovanja nezgod pri delu (Uradni list SRS, št. 9/78)

Za hujšo nesrečo pri delu gre, če se je delavec pri opravljanju svojega dela ali delovne naloge tako hudo telesno poškodoval ali mu je nastala tako huda škoda na zdravju:

  • da je zaradi tega v nevarnosti njegovo življenje;
  • da je uničen ali trajno oslabljen kakšen organ ali del telesa;
  • da je podana nevarnost, da bo ponesrečeni delavec nezmožen za svoje delo ali kakšno drugo delo ali zaradi poškodbe postal iznakažen.

Za poškodbe iz prejšnjega odstavka se štejejo zlasti:

  • težka poškodba centralnega ali perifernega živčnega sistema;
  • pretres možganov;
  • izguba ali trajna okvara vida;
  • poškodbe hrbtenice;
  • poškodba notranjih organov, prsnega koša ali trebuha;
  • notranja krvavitev;
  • prelom medenice, spodnjih in zgornjih okončin, ki lahko zapuščajo trajne posledice;
  • serijski prelomi reber;
  • odtrganina ali zmečkanina uda ali drugega dela telesa;
  • prelom lobanjskega dna, obraznih kosti in čeljusti oziroma izguba več zob;
  • globoka rana z okvaro mišic, tetiv, ožilja in živcev;
  • opekline druge ali tretje stopnje;
  • zmrzline druge ali tretje stopnje;
  • poškodba oziroma okvara zdravja, ki je nastopila kot posledica zastrupitve oziroma radiacije.

Opredelitev poškodbe je podana v 63. in 64. členu Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (uradno prečiščeno besedilo) (ZPIZ-1-UPB3) (Ur. List RS, št. 10104/2005).

Ali mora delodajalec nezgodo pri delu, ki je imela za posledico poškodbo tudi priznati kot poškodbo pri delu?

Glede na dejstvo, da se v zadnjem času delodajalci in delojemalci vse bolj pogosto obračajo na Inšpektorat Republike Slovenije za delo z vprašanjem ali določeno nezgodo pri delu, ki je imela za posledico poškodbo delavca, delodajalec mora delavcu priznati kot poškodbe ali ne, je Inšpektorat RS za delo na Ministrstvo za zdravje (kot zakonodajalca na področju zakonodaje na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja) naslovil vprašanji:

Ad1. Ali je delodajalec po trenutni veljavni zakonodaji nezgodo pri delu, ki je imela za posledico poškodbo delavca, delavcu priznati kot poškodbo in izpolniti t.i. ER-8 obrazec, ali se lahko odloči in tega ne stori in

Ad2. Kdo izvaja nadzor nad izvajanjem 31. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki opredeljuje pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

S tem v zvezi smo prijeli odgovor Ministrstva za zdravje št. 5150-8/2007-2 z dne 13. 08. 2007   v katerem nam pojasnjujejo, da je prijavo potrebno podati na predpisanem obrazcu zaradi pravic do uveljavljanja 100% nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Za delavca je vsekakor pomembno tudi obdobje prvih 30 dni, ko odsotnost z dela plačuje delodajalec. Od priznavanja poškodbe s strani delodajalca je torej odvisno ali bo delavec imel 100% nadomestilo plače ali ne.

V istem dopisu nam Ministrstvo za zdravje pojasnjuje, da je za nadzor nad izvajanjem pravic iz 31. člena zakona pristojen Zavod z zdravstveno zavarovanje Slovenije in sicer že v postopku ugotavljanja začasne nezmožnosti za delo.

Dejansko pravzaprav ni sporna obveznost prijavljanja dogodka na ZZZS, ampak je mnogokrat še vedno sporna odločitev o tem ali v konkretnem primeru dejansko gre za poškodbo pri delu ali ne oz. odločitev o priznavanju poškodbe s strani delodajalca.

Na podlagi odgovora ZZZS smo na Inšpektoratu za delo mnenja, da za nadzor priznavanj pravic do 100% nadomestila plače nismo stvarno pristojni in da je za odločanje v spornih primerih pristojno samo sodišče.

Kaj lahko stori delavec, ki meni, da ni več sposoben opravljati svojega dela zaradi zdravstvenih težav?

Če delavec meni, da zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja ni več sposoben opravljati svojega dela, lahko zahteva predstavitev na komisiji Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V odločbi komisije se oceni zdravstveno stanje in opredeli zdravstvene zahteve za morebitno novo delovno mesto.

Vir: http://www.id.gov.si